Dunaj vlaga v trajnostno hlajenje in povečuje zmogljivosti do leta 2030
6.8.2026
Dunaj letos obeležuje 20 let razvoja sistema daljinskega hlajenja, ki se je iz nišne energetske rešitve razvil v pomemben del mestne infrastrukture. Sistem danes oskrbuje več kot 300 stavb, mestno energetsko podjetje Wien Energie pa načrtuje nadaljnjo širitev in bo do leta 2030 vanj vložilo 100 milijonov evrov.
Poletja v Evropi so vse bolj vroča in klimatske naprave postajajo nepogrešljiv del vsakdana. Toda klime imajo tudi svojo ceno – poleg velike porabe električne energije toploto sproščajo nazaj v okolje in tako dodatno segrevajo mestni prostor. Na Dunaju zato že dve desetletji razvijajo drugačen pristop, ki je energetsko učinkovitejši in prijaznejši do okolja.
Prva pogodbo za dobavo daljinskega hlajenja na Dunaju so sklenili leta 2006, leto pozneje pa je v dunajski četrti Erdberg začela delovati prva hladilna centrala. Omrežje danes obsega približno 33 kilometrov. Med odjemalci so številne večje ustanove, na primer dunajska splošna bolnišnica AKH, mestna hiša, Univerza na Dunaju, Naravoslovni muzej in hotel Sacher, pa tudi nekaj stanovanjskih stavb. Alternativni načini hlajenja bodo v prihodnosti pomembni predvsem zaradi vse pogostejših vročinskih valov. Na Dunaju so letos prvič izmerili več kot 40 stopinj Celzija in hlajenje ne bo več le vprašanje udobja temveč vprašanje zdravja. Dunaj in podjetje Wien Energie zato pospešujeta razvoj sistema, katerega hladilna zmogljivost naj bi se do leta 2030 povečala s sedanjih 250 na 370 megavatov.
»Sodoben energetski sistem mora električno energijo, toploto in vse bolj tudi hlajenje obravnavati kot celoto. Daljinsko hlajenje je za to odličen primer: izkorišča obstoječe vire, kot sta odpadna toplota ali naravna hladilna moč Donavskega kanala, in omogoča večkratno izkoriščanje energije,« pravi Peter Weinelt, generalni direktor dunajskega mestnega infrastrukturnega podjetja Wiener Stadtwerke.
Model daljinskega hlajenja temelji na centralni proizvodnji hladne vode, ki jo po podzemnem omrežju distribuirajo do odjemalcev. V primerjavi s klasičnimi klimatskimi napravami tak sistem ne oddaja odvečne toplote neposredno v mestno okolje. Wien Energie pri proizvodnji uporablja obnovljivo električno energijo, odvečno toploto iz sežigalnic odpadkov ter ponekod tudi hladilni potencial Donavskega kanala.
Širitev omrežja spremljajo tudi inovacije, ki omogočajo še učinkovitejše delovanje sistema. Med njimi je ogromen hranilnik ledu na kampusu dunajske Medicinske univerze. Pravzaprav gre za vodo, ki jo v izoliranem zabojniku zamrznejo s pomočjo hladilnih sredstev. Na ta način lahko shranjujejo hladilno energijo za pomoč pri hlajenju tudi v najbolj vročih delih dneva. Dunaj s tem postavlja nove standarde trajnostnega hlajenja mest in ponuja zgled tudi drugim mestom, ki iščejo učinkovite odgovore na vse pogostejše vročinske valove.
